Iranski minister za nafto Mohsen Paknejad je sporočil, da je dnevna proizvodnja zemeljskega plina na območju Asalujeh v Perzijskem zalivu dosegla rekordnih 725 milijonov kubičnih metrov. Ta dosežek je rezultat načrtnega povečevanja zmogljivosti in vrtanja novih poljskih vrtin v plinskem polju Južni Pars, ki velja za eno največjih nahajališč naravnega plina na svetu. Minister Paknejad se je ob tem javno zahvalil operativnemu osebju v regiji za njihova neutrudna prizadevanja, ki so omogočila ta mejnik. Povečanje proizvodnje je ključnega pomena za iransko energetsko varnost in gospodarstvo, saj država kljub obsežnim naravnim virom ostaja pod pritiskom mednarodnih sankcij in naraščajočega domačega povpraševanja po energiji.

Iran je povečal svoje zaloge naravnega plina za 10 bilijonov kubičnih čevljev z novim odkritjem v plinskem polju Pazan na jugu države. Iranski minister za nafto, Mohsen Paknejad, je poudaril, da ima Iran druge največje zaloge naravnega plina na svetu. Poleg tega so odkrili tudi nova nahajališča nafte, ocenjena na vsaj 200 milijonov sodčkov surove nafte, proizvodnja pa naj bi se začela v 40 mesecih po osemletni prekinitvi raziskav.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na zasedanju Generalne skupščine ZN ponovil, da Iran ne namerava izdelati jedrskega orožja. Ponovil je tudi obtožbe na račun ZDA in Izraela, da njuni napadi ogrožajo mirovna pogajanja. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je nekaj ur kasneje nakazal na možno sprostitev napetosti glede jedrskega programa.

Iranski diplomati so sporočili, da so v petek potekali "iskreni in podrobni" jedrski pogovori z nemškimi, britanskimi in francoskimi kolegi. Evropske sile so zagrozile sprožitvijo sankcij, če se Teheran ne bo strinjal z dogovorom o obogatenem uranu in sodelovanju z inšpektorji ZN. Medtem je iranski minister za nafto Mohsen Paknejad izjavil, da se država pripravlja na morebitno ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kot del prizadevanj evropskih sil za prisiljevanje Teherana k spremembi jedrske politike.